Manj CO2 ali več C2C?

11.08.2010 | Avtor: Nara Petrovič

Zakaj velika svetovna podjetja ne prehajajo k 100% ekološkim rešitvam? Zato ker dojemajo
ekologijo kot nekaj, kar je v nasprotju z ekonomijo in rastjo, kot nekaj, kar je neizogibno dražje in
bolj zapleteno kot ob trenutnem načinu proizvodnje.

Knjiga: Holzerjeva permakultura

11.08.2010 | Avtor: Sepp Holzer

Sepp Holzer v knjigi HOLZERJEVA PERMAKULTURA razlaga svoje bogate izkušnje z urejanjem krajine, gradnjo teras, ureditvijo visokih in gomilastih gred, vodnih vrtov, ribnikov, humusnih zadrževalnih bazenov, korit in mikroklimatskih področij, uporabo dreves in grmičevja v kmetovalne namene, ribolovom, gojenjem vodnih rastlin, živinorejo, sadjarstvom, planšarstvom ter gojenjem alpskih rastlin in zdravilnih zelišč.

Kako biti gospodar svojih prstanov?

14.07.2010 | Avtor: Nara Petrovič

Že davno so minili časi, ko so se pustolovci odpravljali v neraziskana področja in v potočkih izpirali grudice zlata. Ko se jih je v usnjeni vrečki nabralo dovolj, so odjahali do mesta in obogateli. Danes se še najde kak tovrstni rekreativni zbiralec zlata v krajih, kjer ga je veliko, toda obogatijo le redki srečneži. V industrijski dobi so zadeve postale rutinirano »poenostavljene«, dosegajo gromozanske razsežnosti in so zato strašansko uničujoče za okolje.

S solzami iz Koebenhavna

23.06.2010 | Avtor: Nara Petrovič

Ali je razglabljanje o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov vsa ekologija, ki jo premoremo? Ali je mogoče, da se »svobodni« ljudje res tako zlahka prodamo za nekaj cenenih aparatur in plastično udobje, s katerimi je občutek omamne pripadnosti »bogatim« še toliko bolj zaslepljujoč? Ali smo mi preveliki tepci, ali pa znajo tisti, ki držijo niti, res tako genialno vleči vse ostale za nos?

Bodimo bolj dobri, ne manj slabi

04.04.2010 | Avtor: Nara Petrovič

To predlagata William McDonnough in Michael Braungart, ustanovitelja industrijske filozofije »od zibke do zibke« (Cradle to Cradle; C2C), ki prinaša fantastične rešitve efektivne in zares ekološke industrijske proizvodnje. Zakaj sem poudaril, da je ta proizvodnja zares ekološka? Zato, ker velika večina sedanjih rešitev temelji na zmanjševanju slabega.

Avtor Anton Komat

04.04.2010 | Avtor:

Rojen leta 1951 pod Rožnikom. Najlepša leta svoje mladosti je pohajal po širjavah Ljubljanskega Barja in Krimskih gozdovih. Krim in Barje sta mu vtisnila prvi življenjski pečat, kajti prav tam je pričel spoznavati skrivnosti življenja in neskončna obzorja duhovne svobode.

Nespametni bodo žejni - spremna beseda

04.04.2010 | Avtor: Iztok Geister

Ko sem prebral rokopis knjige "Nespametni bodo žejni" Antona Komata, sem se počutil kot mačka, ki jo pes spravi v kot. Pobegniti ni mogoče nikamor, ne na levo ne na desno, ne navzgor in ne navzdol.

Otroci duha

27.03.2010 | Avtor: Anton Komat

Začelo se je tiste dni, ko sem globoko v sebi začutil, da mora biti smisel življenja mnogo več kot le to, da hodim v kako službo, zapravljam čas s hrupnimi kupljivimi družbami in golimi telesnimi užitki ali pa da doma ždim pred ekranom, dokler se prazne in otopele duše ne zvrnem v posteljo. Takrat sem si rekel: "Dovolj mi je takega življenja!"

Polja smrti in nema pomlad - Kemična vojna proti naravi

10.02.2010 | Avtor: Anton Komat

Doktrina "kurikularnih" ideologov je "produkcija fahidiotov" po načelu "Dril osvobaja!": ljudi, ki ne razmišljajo s svojo glavo, ljudi, ki državi ne postavljajo neprijetnih vprašanj. Toda nekaj je skupnega našim šolarjem in pticam: otroške duše ubijajo z drilom, ptice pa s pesticidi in oboji nimajo pravice niti možnosti, da se branijo.

To pripada meni!

13.01.2010 | Avtor: Anton Komat

Večina izmed nas je sveto prepričanih, da je ekonomija čudežna stroka sedanjosti, ki nam s svojimi zapletenimi matematičnimi operacijami pričara iz dela, kapitala in surovin profit. Profit kot vir denarja pa je v današnjem svetu postal prevladujoči motiv zahodne civilizacije. Ne smemo pa prezreti, da se v profitnem motivu materializira vse zlo človeške družbe in da na njem temelji rušilna dejavnost človekove volje po podrejanju narave in sočloveka.